Mala ulica

Večina staršev se vsaj tu in tam sprašuje, ali so v svoji vlogi dovolj dobri in, kako bi lahko svoje starševstvo še izboljšali. Na tokratnem Klepetku bomo ugotavljali, po čem strokovnjaki presojajo ustreznost starševstva. Naučili se bomo prepoznati različne tipe navezanosti in skušali ugotoviti, v katero skupino spadamo sami. Ob tem pa bomo tudi razmislili, kako v sebi začutiti, kaj je tisto, kar od nas naš otrok zares potrebuje.

Na ustvarjalnici bomo z Matejo in Simonom spoznali svet mandal, nato pa si bomo izdelali čisto svoje pisane mandale v poljubni likovni tehniki, ki bodo postale optične igrače.

Glasbeni doživljaj je priložnost, da na plano spustiš svojo muzikalnost, lepoto petja, čudenje nad zvočnostjo besede in radostjo igranja. Pridi na svoj in naš skupen glasbeni doživljaj, raziskuj in igraje ustvarjaj z nami. Na srečanjih odpiramo čut poslušanja, muzikalnosti, ritmičnosti, sodelovanja, tu in tam zapojemo kakšno ljudsko pesem ali ustvarimo kakšno novo, situacijsko.

''Je to glas ali glasbilo? Cev ali veter? Bomo medveda objeli ali se ga ustrašili? Kako je slišati jutro?''

Kava pač ni za vsakogar. Zakaj torej ne bi tiramisuja naredili nekoliko drugače. Kaj porečete na sadje?

Otroški možgani gredo skozi najbolj intenziven razvoj v življenju. Obenem pa niso samo skrivnostna črna skrinjica, v kateri se odvijajo nenavadne spremembe, ampak so socialni organ in s tem v prvi vrsti odvisni od odnosov, v katerih živijo. Na praktičnih primerih si bomo ogledale, kako in zakaj dojenčki doživljajo svet okoli sebe.

Prepletali bomo gnezda, vanje položili jajčka in ob poslušanju pravljic in pesmi počakali, da se izvalijo ptice. Krilili bomo z rokami in skupaj s pticami odleteli v ustvarjalni kotiček.

Odlične čokoladno limonine lunice združujejo sladek okus čokolade ter svežino in kislost limone, ki ustvari ravno pravo ravnovesje v okusih.

O socializaciji se v družbi veliko govori, žal pa kroži tudi veliko netočnih trditev. Na tokratnem srečanju bomo klepetale o tem, kaj socializacija sploh je, kje se odvija ter kako sta videti socialno kompetenten dojenček in malček.

Narava se prebuja in ptički so se ženili. Pravi čas je, da izdelamo svoj pisan šopek cvetja iz krep papirja. Vabljeni!

Na enem koncu sveta, v Afriki, živi Miroslav, prijazen in dobrodušen lev, ki je strašno ponosen na svojo grivo. Toda ta griva je nekaj posebnega. Raste in raste in sploh ne neha rasti, dokler se nekega dne ne spusti do tal. “Ostriči se bo treba,” pravi mama. Ampak Miroslav noče k frizerju … Na drugem koncu sveta, na Antarktiki, pa živi pingvin Frederik, ki si močno želi poleteti do zvezd, se jih dotaknit, zagugat ali celo ugriznit … V Afriki živi tudi slon Gašper, ki najrajši plete šale. Toda v vroči savani šalov nihče ne potrebuje. Toda štorklja, ki vsako leto leti s severa na jug, v daljni Evropi pozna družino, ki bi jim topla oblačila prišla zelo prav. V rastlinjaku pa prebiva gosenica Emerik, ki je nekega dne postal zelo lačen. Jedel je in jedel, dokler se ni tako najedel, da se ni mogel več premakniti. In začutil je, da se bo nekaj spremenilo …

Predstava črpa navdih iz slikanice, ki jo je napisala in ilustrirala znana hrvaška ilustratorka Pika Vončina. Gre za kolaž štirih samostojnih zgodb, ki imajo skupno rdečo nit – vsaka od njih simbolno predstavlja en letni čas in vse govorijo o temah, ki so blizu otrokom: o odraščanju, otroštvu, prijateljstvu in starševstvu.

Ob petkih se na Mali ulici najpogosteje pogovarjamo o naših otrocih in materinstvu. Tokrat bo drugače. Pogovor bo tekel v smeri razmišljanja, kaj vse se še skriva v nas, ko ne razmišljamo o otrocih in starševstvu. Kot pravi znameniti rek, je dobra mama tista, ki poskrbi, da je dobro, zato bomo danes raziskovale vse tiste kotičke sebe, ki jih skrb za druge zasenči.

Pisane, prijazne, strašne, hudomušne, vesele in razigrane, vse to bodo naše pošasti postale. Se skrile med listi knjig ali pa nam pot pokazale. Pridi, strašno prijazno se bomo zabavali.

Mala opica se izgubi in išče svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metuljček. Pelje jo k slonu, kači, pajku, žabi, papigi in netopirju, toda nobena od živali ni opičja mamica. “Saj mi nobena od živali ni podobna,” joka mala opica. A tega metuljček ni vedel, saj je bil prepričan, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otročički, majhne kosmate gosenice, prav nič podobni svojim pisanim letečim staršem. Mala opica pa je prav taka kot njena mamica in zdaj je ni več težko najti.

Predstava ponuja odlično izhodišče za pogovor, kaj se zgodi, če se otrok izgubi, in kako se iz gosenice razvije metulj.

Nihče ne pozna otroka tako kot mama, ki si dovoli začutiti materinski instinkt. Po eni strani gre za čisto fiziološko povezanost mater z njihovimi otroki, po drugi strani pa je tudi moč odnosa med mamo in otrokom tista, ki poskrbi, da mame nekatere stvari v povezavi z našimi otroki enostavno vemo. Tokrat bomo govorile o tem, zakaj družba zanika pomen intuicije in kako krepiti stik s sabo, da bomo lažje začutile svoje notranje instinkte.

Večina staršev se vsaj tu in tam sprašuje, ali so v svoji vlogi dovolj dobri in, kako bi lahko svoje starševstvo še izboljšali. Na tokratnem Klepetku bomo ugotavljali, po čem strokovnjaki presojajo ustreznost starševstva. Naučili se bomo prepoznati različne tipe navezanosti in skušali ugotoviti, v katero skupino spadamo sami. Ob tem pa bomo tudi razmislili, kako v sebi začutiti, kaj je tisto, kar od nas naš otrok zares potrebuje.

Na ustvarjalnici bomo z Matejo in Simonom spoznali svet mandal, nato pa si bomo izdelali čisto svoje pisane mandale v poljubni likovni tehniki, ki bodo postale optične igrače.

Glasbeni doživljaj je priložnost, da na plano spustiš svojo muzikalnost, lepoto petja, čudenje nad zvočnostjo besede in radostjo igranja. Pridi na svoj in naš skupen glasbeni doživljaj, raziskuj in igraje ustvarjaj z nami. Na srečanjih odpiramo čut poslušanja, muzikalnosti, ritmičnosti, sodelovanja, tu in tam zapojemo kakšno ljudsko pesem ali ustvarimo kakšno novo, situacijsko.

''Je to glas ali glasbilo? Cev ali veter? Bomo medveda objeli ali se ga ustrašili? Kako je slišati jutro?''

Kava pač ni za vsakogar. Zakaj torej ne bi tiramisuja naredili nekoliko drugače. Kaj porečete na sadje?

Otroški možgani gredo skozi najbolj intenziven razvoj v življenju. Obenem pa niso samo skrivnostna črna skrinjica, v kateri se odvijajo nenavadne spremembe, ampak so socialni organ in s tem v prvi vrsti odvisni od odnosov, v katerih živijo. Na praktičnih primerih si bomo ogledale, kako in zakaj dojenčki doživljajo svet okoli sebe.

Prepletali bomo gnezda, vanje položili jajčka in ob poslušanju pravljic in pesmi počakali, da se izvalijo ptice. Krilili bomo z rokami in skupaj s pticami odleteli v ustvarjalni kotiček.

Odlične čokoladno limonine lunice združujejo sladek okus čokolade ter svežino in kislost limone, ki ustvari ravno pravo ravnovesje v okusih.

O socializaciji se v družbi veliko govori, žal pa kroži tudi veliko netočnih trditev. Na tokratnem srečanju bomo klepetale o tem, kaj socializacija sploh je, kje se odvija ter kako sta videti socialno kompetenten dojenček in malček.

Narava se prebuja in ptički so se ženili. Pravi čas je, da izdelamo svoj pisan šopek cvetja iz krep papirja. Vabljeni!

Na enem koncu sveta, v Afriki, živi Miroslav, prijazen in dobrodušen lev, ki je strašno ponosen na svojo grivo. Toda ta griva je nekaj posebnega. Raste in raste in sploh ne neha rasti, dokler se nekega dne ne spusti do tal. “Ostriči se bo treba,” pravi mama. Ampak Miroslav noče k frizerju … Na drugem koncu sveta, na Antarktiki, pa živi pingvin Frederik, ki si močno želi poleteti do zvezd, se jih dotaknit, zagugat ali celo ugriznit … V Afriki živi tudi slon Gašper, ki najrajši plete šale. Toda v vroči savani šalov nihče ne potrebuje. Toda štorklja, ki vsako leto leti s severa na jug, v daljni Evropi pozna družino, ki bi jim topla oblačila prišla zelo prav. V rastlinjaku pa prebiva gosenica Emerik, ki je nekega dne postal zelo lačen. Jedel je in jedel, dokler se ni tako najedel, da se ni mogel več premakniti. In začutil je, da se bo nekaj spremenilo …

Predstava črpa navdih iz slikanice, ki jo je napisala in ilustrirala znana hrvaška ilustratorka Pika Vončina. Gre za kolaž štirih samostojnih zgodb, ki imajo skupno rdečo nit – vsaka od njih simbolno predstavlja en letni čas in vse govorijo o temah, ki so blizu otrokom: o odraščanju, otroštvu, prijateljstvu in starševstvu.

Ob petkih se na Mali ulici najpogosteje pogovarjamo o naših otrocih in materinstvu. Tokrat bo drugače. Pogovor bo tekel v smeri razmišljanja, kaj vse se še skriva v nas, ko ne razmišljamo o otrocih in starševstvu. Kot pravi znameniti rek, je dobra mama tista, ki poskrbi, da je dobro, zato bomo danes raziskovale vse tiste kotičke sebe, ki jih skrb za druge zasenči.

Pisane, prijazne, strašne, hudomušne, vesele in razigrane, vse to bodo naše pošasti postale. Se skrile med listi knjig ali pa nam pot pokazale. Pridi, strašno prijazno se bomo zabavali.

Mala opica se izgubi in išče svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metuljček. Pelje jo k slonu, kači, pajku, žabi, papigi in netopirju, toda nobena od živali ni opičja mamica. “Saj mi nobena od živali ni podobna,” joka mala opica. A tega metuljček ni vedel, saj je bil prepričan, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otročički, majhne kosmate gosenice, prav nič podobni svojim pisanim letečim staršem. Mala opica pa je prav taka kot njena mamica in zdaj je ni več težko najti.

Predstava ponuja odlično izhodišče za pogovor, kaj se zgodi, če se otrok izgubi, in kako se iz gosenice razvije metulj.

Nihče ne pozna otroka tako kot mama, ki si dovoli začutiti materinski instinkt. Po eni strani gre za čisto fiziološko povezanost mater z njihovimi otroki, po drugi strani pa je tudi moč odnosa med mamo in otrokom tista, ki poskrbi, da mame nekatere stvari v povezavi z našimi otroki enostavno vemo. Tokrat bomo govorile o tem, zakaj družba zanika pomen intuicije in kako krepiti stik s sabo, da bomo lažje začutile svoje notranje instinkte.