Mala ulica

Večna tema materinstva. Odpira se predvsem takrat, ko s strani okolice poslušamo, da bi nekaj, kar v srcu čutimo, da je prav, morale delati drugače. Pogosto pa tudi takrat, ko materinstvo pred nas postavlja izzive, za katere še ne vemo, ali smo jim kos. Kdaj torej vemo, da smo dovolj dobre mame in kako ohranjati notranjo svobodo, da lahko delamo tako, kot je prav za nas in našega otroka? Na srečo razvojna psihologija ponuja kar nekaj indicev, ki si jih bomo ogledale ta petek.

Najkasneje proti koncu porodniške se začenja odpirati vprašanje: do kdaj je smiselno dojiti? Dojenčki se ravno okoli prvega leta še vedno precej dojijo in dojenju sploh ni videti konca, a brez skrbi, ravno takrat se odvija pomemben poskok rasti. Tokrat se bomo pogovarjale, kdaj je otrok pripravljen se odstaviti sam in kakšen je pomen dojenja po prvem letu. Izpustile pa ne bomo niti vprašanja, kako speljati otroku prijazno odstavljanje in kako urediti nočno dojenje.

Ponavadi se že prvo leto začnejo naši otroci vesti na načine, ki jih definitivno nismo pričakovali: jokavost, trma, cviljenje, ljubosumnost … Zakaj do tega pride in kako postopati? Razmišljale bomo, kako ob uveljavljanju starševske avtoritete ohraniti kakovostni stik z otrokom, izvedele pa boste tudi, kakšne razvojne funkcije ima trma.

Dojenčkovi možgani gredo v prvem letu skozi tako intenziven razvoj, kot nikoli več v življenju. Obenem pa niso samo skrivnostna črna skrinjica, v kateri se odvijajo nenavadne spremembe, ampak so socialni organ in s tem v prvi vrsti odvisni od odnosov, v katerih živijo. Tokrat bomo klepetale, s katerimi preprostimi in čisto vsakdanjimi, a hkrati tudi znanstveno utemeljenimi, načeli lahko starši pripomoremo k čim bolj optimalnemu razvoju možganov naših otrok.