Mala ulica

Prihajajo topli dnevi, ki so idealni čas za prve poskuse življenja brez pleničk. Kdaj je otrok za ta korak zrel in kje je meja med spodbujanjem in siljenjem v svet brez plenice? To so pogosta vprašanja, ki se odpirajo staršem, ki bi si želeli svoje otroke počasi odvaditi od plenice, vendar še niso čisto prepričani, ali je čas že pravi. Veliko staršev se sooča z dilemami, kako se sploh lotiti prvih korakov proti suhosti. V tej smeri bo tekel pogovor, ki ga bomo dopolnile z nekaj najpomembnejšimi načeli brezpleničenja, ki so lahko v pomoč vsakemu staršu.

POVEŽI SE TUKAJ.

Hortenzija in senca v tvojem senčnem gledališču
Ozri se okrog sebe; kje se trenutno nahaja tvoja senca? Kakšna se ti zdi? Tudi ti meniš, da je nadležna? Tako pravi Hortenzija, ki ne mara, da ji senca povsod sledi, da počne iste stvari. Prebrali bomo slikanico Natalie in Laure O'Hara s čudovitimi ilustracijami in spoznali, kaj je bil ključen trenutek, da sta Hortenzija in senca postali prijateljici. Ker pa bi se zgodba lahko razvila drugače, si bomo izdelali senčno gledališče in v njem odigrali lastne scenarije.

Za ustvarjanje potrebuješ:
- škatlo za čevlje z izrezanim pravokotnikom, čez katerega bomo prilepili papir za peko (pri tem naj ti pomagajo starši)
- papir za peko
- lepilo, lepilni trak
- papir
- škarje
- svinčnik
- slamice/sladoledne palčke/palčke za ražnjiče ali kaj podobnega
- svetilko

POVEŽI SE TUKAJ.

 Z Dr. Figom se bomo z Vrbe na Gorenjskem in s poezijami v rokah v družbi Povodnega moža podali na ustvarjalno pot.

Pridruži se nam v klepetalnici o slovenskem kulturnem prazniku in pri ustvarjanju Franceta Prešerna.

PRIPRAVI SI:

karton, ki ga lahko zviješ v tulec/ wc rolico

spenjač

črn in bel papir

leseno kroglico/če nimaš lesene kroglice, jo lahko narediš iz plastelina/mandarino

črno volno

lepilni trak

škarje

flomastre/alkoholni flomaster

tekoče lepilo

kosmato žičko

manjši svinčnik ali barvico

suhe fige

POVEŽI SE TUKAJ.

Biti sodobna mama je velik izziv predvsem zaradi številnih pričakovanj, kakšna bi mama morala biti. Te predstave nam pogosto servirajo množični mediji, nemalokrat pa tudi drugi družinski člani ali pa si z nedosegljivimi ideali postrežemo kar same. Pot lastne preobrazbe, ki jo ustvarja materinstvo, pa ima čisto svojo logiko. Tokrat se bomo pogovarjale, kam nas je ta pot pripeljala in kaj vse smo se na njej naučile.

POVEŽI SE TUKAJ.

Se tudi vi radi sladkate in ustvarjate svoje sladice? Pripravite računalnik in vse potrebne sestavine in se vidimo v živo z zavihanimi rokavi, umitimi rokami in zavezanimi predpasniki… Zato, da bomo rezali, mešali, oblivali, drobili in se čisto na koncu sladko mastili.

MARELIČNE REZINE Z BELO ČOKOLADO

Mehke in puhaste rezine so popolna sladica ob skodelici čaja ali kave. Marelice in bela čokolada dodata sladkoben kontrast biskvitu, ki se kar topi v ustih.

POTREBUJEMO:

125 g masla, 175 g nasekljane bele čokolade, 4 jajca, 125 g sladkorja, 200 g presejane moke, 1 žličko pecilnega praška, ščepec soli, 100 g nasekljanih posušenih marelic, pekač s stranicami cca. 20 cm, dve posodi za vodno kopel, metlico za mešanje, žlico, večjo posodo, jedilni nož, deščico za rezanje.

NAMIG: Pred pričetkom delavnice v živo z otroki nasekljajte marelice. Otrokom pomagajte pri merjenju količin sestavin. Skupaj stopite maslo in čokolado na vodni kopeli ali v mikrovalovni pečici. Poskrbite za varnost in otrokom pomagajte pri vstavljanju pladnja v pečico in iz pečice.

Leon in Evelin sta zbiratelja. V kozarčkih zbirata običajne predmete in izjemne trenutke – zvok morja, veter pred prvim snegom … Vsak kozarec nosi spomin na prijetno doživetje. Po prebrani zgodbi o prijateljstvu, spominu in čaru vsakodnevnih trenutkov bomo izdelali preprosto optično igračo (tavmatrop) in v svoj kozarec preslikali izbran spomin.

Za ustvarjanje potrebuješ:
- papir
- škarje
- manjšo skodelico (za obris kroga)
- flomastre/barvice
- lepilo in lepilni trak
- tršo palico (palčke za kitajsko hrano/palčka za ražnjiče …)

POVEŽI SE TUKAJ.

Ljudska, Andersenova, basen ali pa Zverjašček, tudi izmišljena, brana ali pripovedovana, preko igre skovana ... pravljica.
Vsak četrtek bo v živo preko ZOOM-a z vami Manca.

Pravljice bomo izbrali skupaj glede na želje in starost otrok.

POVEŽI SE TUKAJ.

Pustolovščina se tokrat pričenja pri ribniku pod Golovcem (Pot pri ribniku 8). Tabla, ki nakazuje pot je postavljena na pričetku gozdne poti, desno od jezera.

RAZIŠČI POT

NA JEZERU Anja Štefan (Iz zbirke Gugalnica za vse)

»Za mano,« je rekla mama raca. »Voda ne grize. Voda nas nosi, hrani, umiva. Na njej se počiva. V vodi se bolj svobodno živi. Naj vas skrbi le, kadar je ni.« Je zapisala Anja Štefan v zbirki pravljic Gugalnica za vse.

Skakali, čofotali, se potapljali in nato spet mirovali, bomo tudi mi v naši eksperimentalni ustvarjalnici. S preizkušanjem bomo ugotavljali zakaj naša izdelana račka plava, kako se potopi in kakšna je vodo, ko račka skoči s pomola.

PRIPRAVI SI:

- plastenko

- modro barvo za živila

- 1 dcl vode

- 3 dcl olja

- šumečo tableto

- manjše kamne, ki gredo skozi ustje plastenke

- moos gumi / pena za ustvarjanje

- flomastre

- lepilni trak

- škarje

- barvni papir

- vroče lepilo

POVEŽI SE TUKAJ.

Agresivnost je socialni odziv, ki se poraja v možganih. Otroci z agresivnim vedenjem izražajo svojo eksistencialno realnost. Otrok je vselej agresiven zaradi nečesa, kar se dogaja – ali se ne dogaja – v odnosih, ki jih ima s pomembnimi bližnjimi. Je sistemska reakcija, ne »genetska«. Naša zmožnost »razšifrirati« posameznikovo agresivno vedenje – ne glede na to, za koliko starega človeka gre – pa je sorazmerna z našo zmožnostjo videti onkraj zgolj moralne perspektive in z mero našega samozavedanja.
V zadnjih letih smo agresivnosti pri nekaterih otrocih dali nalepko »problematična«. Nagnjeni smo celo k temu, da imamo izražanje vsakega od intenzivnejših čustev (razen sreče) za nezaželeno tako doma kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Prav ta zamisel starše sili proč od njihove človeške identitete. Pod pezo te premise počasi postajajo vse bolj igralci v svoji vlogi matere ali očeta – in vse manj avtentična človeška bitja.
Agresivnost ni enako nasilje. Ta zmotna predpostavka, ta nesporazum, nam preprečuje uzreti njen eksistencialni vir. Iz tega razloga se nanjo odzivamo s strahom, obsodbo ali zanikanjem, namesto z radovednostjo, zanimanjem, priznanjem in empatijo. Agresivnost je nujna in življenjsko pomembna sila, brez katere ne bi bilo življenja. Res pa je, da potrebujemo ljudje 10-15 let, da – če so pogoji optimalni! – ustrezno integriramo agresivna čustva in se naučimo destruktivno agresivnost transformirati v konstruktivno. Otroci so izkustvena bitja – učijo se skozi izkušnjo, ne skozi pridiganje, moraliziranje, očitanje ali kritiziranje. Zato je najbolj pomembno, da lahko bivajo z odraslimi, ki so dovolj pogumni, da si upajo biti čustveno živi, iskreni in pristni. Tudi v svoji agresivnosti.

POVEŽI SE TUKAJ.

Ljudska, Andersenova, basen ali pa Zverjašček, tudi izmišljena, brana ali pripovedovana, preko igre skovana ... pravljica.
Vsak četrtek bo v živo preko ZOOM-a z vami Manca.

Pravljice bomo izbrali skupaj glede na želje in starost otrok.

POVEŽI SE TUKAJ.

 15. Gozdna pot se pričenja na Poti spominov in tovarištva, iz smeri Fužin. Na poti na Golovec, na večjem razpotju, najdete tablo in prvo mušnico, ki nakazujeta smer poti.

RAZIŠČI POT

Najkasneje proti koncu porodniške se začenja odpirati vprašanje: do kdaj je smiselno dojiti? Dojenčki se ravno okoli prvega leta še vedno precej dojijo in dojenju sploh ni videti konca, a brez skrbi: ravno takrat se odvija pomemben poskok rasti. Tokrat se bomo pogovarjale, kdaj je otrok pripravljen se odstaviti sam in kakšen je pomen dojenja po prvem letu. Izpustile pa ne bomo niti vprašanja, kako speljati otroku prijazno odstavljanje in kako urediti nočno dojenje

POVEŽI SE TUKAJ.

Agresivnost je socialni odziv, ki se poraja v možganih. Otroci z agresivnim vedenjem izražajo svojo eksistencialno realnost. 

Vse, ki vas je tema predavanja izzvala in imate dodatna vprašanja, razmisleke, dileme ali željo po debati o realnem primeru iz življenja, vabimo na "follow-up" pogovorni večer za starše, teden po predavanju. Udeležba na pogovornem večeru je  omejena (do 15 udeležencev), saj bomo s tem omogočili bolj zaupen in podroben dialog. Prijave na pogovorni večer sprejemamo na info@malaulica.si.

 Z Matejo in Simonom se bomo potopili v pravljične morske globine in ustvarjali tako strašne kot tudi strašno prijazne morske pošasti, ki bodo nato zaplavale v morskem gledališču.

Prihajajo topli dnevi, ki so idealni čas za prve poskuse življenja brez pleničk. Kdaj je otrok za ta korak zrel in kje je meja med spodbujanjem in siljenjem v svet brez plenice? To so pogosta vprašanja, ki se odpirajo staršem, ki bi si želeli svoje otroke počasi odvaditi od plenice, vendar še niso čisto prepričani, ali je čas že pravi. Veliko staršev se sooča z dilemami, kako se sploh lotiti prvih korakov proti suhosti. V tej smeri bo tekel pogovor, ki ga bomo dopolnile z nekaj najpomembnejšimi načeli brezpleničenja, ki so lahko v pomoč vsakemu staršu.

POVEŽI SE TUKAJ.

Hortenzija in senca v tvojem senčnem gledališču
Ozri se okrog sebe; kje se trenutno nahaja tvoja senca? Kakšna se ti zdi? Tudi ti meniš, da je nadležna? Tako pravi Hortenzija, ki ne mara, da ji senca povsod sledi, da počne iste stvari. Prebrali bomo slikanico Natalie in Laure O'Hara s čudovitimi ilustracijami in spoznali, kaj je bil ključen trenutek, da sta Hortenzija in senca postali prijateljici. Ker pa bi se zgodba lahko razvila drugače, si bomo izdelali senčno gledališče in v njem odigrali lastne scenarije.

Za ustvarjanje potrebuješ:
- škatlo za čevlje z izrezanim pravokotnikom, čez katerega bomo prilepili papir za peko (pri tem naj ti pomagajo starši)
- papir za peko
- lepilo, lepilni trak
- papir
- škarje
- svinčnik
- slamice/sladoledne palčke/palčke za ražnjiče ali kaj podobnega
- svetilko

POVEŽI SE TUKAJ.

 Z Dr. Figom se bomo z Vrbe na Gorenjskem in s poezijami v rokah v družbi Povodnega moža podali na ustvarjalno pot.

Pridruži se nam v klepetalnici o slovenskem kulturnem prazniku in pri ustvarjanju Franceta Prešerna.

PRIPRAVI SI:

karton, ki ga lahko zviješ v tulec/ wc rolico

spenjač

črn in bel papir

leseno kroglico/če nimaš lesene kroglice, jo lahko narediš iz plastelina/mandarino

črno volno

lepilni trak

škarje

flomastre/alkoholni flomaster

tekoče lepilo

kosmato žičko

manjši svinčnik ali barvico

suhe fige

POVEŽI SE TUKAJ.

Biti sodobna mama je velik izziv predvsem zaradi številnih pričakovanj, kakšna bi mama morala biti. Te predstave nam pogosto servirajo množični mediji, nemalokrat pa tudi drugi družinski člani ali pa si z nedosegljivimi ideali postrežemo kar same. Pot lastne preobrazbe, ki jo ustvarja materinstvo, pa ima čisto svojo logiko. Tokrat se bomo pogovarjale, kam nas je ta pot pripeljala in kaj vse smo se na njej naučile.

POVEŽI SE TUKAJ.

Se tudi vi radi sladkate in ustvarjate svoje sladice? Pripravite računalnik in vse potrebne sestavine in se vidimo v živo z zavihanimi rokavi, umitimi rokami in zavezanimi predpasniki… Zato, da bomo rezali, mešali, oblivali, drobili in se čisto na koncu sladko mastili.

MARELIČNE REZINE Z BELO ČOKOLADO

Mehke in puhaste rezine so popolna sladica ob skodelici čaja ali kave. Marelice in bela čokolada dodata sladkoben kontrast biskvitu, ki se kar topi v ustih.

POTREBUJEMO:

125 g masla, 175 g nasekljane bele čokolade, 4 jajca, 125 g sladkorja, 200 g presejane moke, 1 žličko pecilnega praška, ščepec soli, 100 g nasekljanih posušenih marelic, pekač s stranicami cca. 20 cm, dve posodi za vodno kopel, metlico za mešanje, žlico, večjo posodo, jedilni nož, deščico za rezanje.

NAMIG: Pred pričetkom delavnice v živo z otroki nasekljajte marelice. Otrokom pomagajte pri merjenju količin sestavin. Skupaj stopite maslo in čokolado na vodni kopeli ali v mikrovalovni pečici. Poskrbite za varnost in otrokom pomagajte pri vstavljanju pladnja v pečico in iz pečice.

Leon in Evelin sta zbiratelja. V kozarčkih zbirata običajne predmete in izjemne trenutke – zvok morja, veter pred prvim snegom … Vsak kozarec nosi spomin na prijetno doživetje. Po prebrani zgodbi o prijateljstvu, spominu in čaru vsakodnevnih trenutkov bomo izdelali preprosto optično igračo (tavmatrop) in v svoj kozarec preslikali izbran spomin.

Za ustvarjanje potrebuješ:
- papir
- škarje
- manjšo skodelico (za obris kroga)
- flomastre/barvice
- lepilo in lepilni trak
- tršo palico (palčke za kitajsko hrano/palčka za ražnjiče …)

POVEŽI SE TUKAJ.

Ljudska, Andersenova, basen ali pa Zverjašček, tudi izmišljena, brana ali pripovedovana, preko igre skovana ... pravljica.
Vsak četrtek bo v živo preko ZOOM-a z vami Manca.

Pravljice bomo izbrali skupaj glede na želje in starost otrok.

POVEŽI SE TUKAJ.

Pustolovščina se tokrat pričenja pri ribniku pod Golovcem (Pot pri ribniku 8). Tabla, ki nakazuje pot je postavljena na pričetku gozdne poti, desno od jezera.

RAZIŠČI POT

NA JEZERU Anja Štefan (Iz zbirke Gugalnica za vse)

»Za mano,« je rekla mama raca. »Voda ne grize. Voda nas nosi, hrani, umiva. Na njej se počiva. V vodi se bolj svobodno živi. Naj vas skrbi le, kadar je ni.« Je zapisala Anja Štefan v zbirki pravljic Gugalnica za vse.

Skakali, čofotali, se potapljali in nato spet mirovali, bomo tudi mi v naši eksperimentalni ustvarjalnici. S preizkušanjem bomo ugotavljali zakaj naša izdelana račka plava, kako se potopi in kakšna je vodo, ko račka skoči s pomola.

PRIPRAVI SI:

- plastenko

- modro barvo za živila

- 1 dcl vode

- 3 dcl olja

- šumečo tableto

- manjše kamne, ki gredo skozi ustje plastenke

- moos gumi / pena za ustvarjanje

- flomastre

- lepilni trak

- škarje

- barvni papir

- vroče lepilo

POVEŽI SE TUKAJ.

Agresivnost je socialni odziv, ki se poraja v možganih. Otroci z agresivnim vedenjem izražajo svojo eksistencialno realnost. Otrok je vselej agresiven zaradi nečesa, kar se dogaja – ali se ne dogaja – v odnosih, ki jih ima s pomembnimi bližnjimi. Je sistemska reakcija, ne »genetska«. Naša zmožnost »razšifrirati« posameznikovo agresivno vedenje – ne glede na to, za koliko starega človeka gre – pa je sorazmerna z našo zmožnostjo videti onkraj zgolj moralne perspektive in z mero našega samozavedanja.
V zadnjih letih smo agresivnosti pri nekaterih otrocih dali nalepko »problematična«. Nagnjeni smo celo k temu, da imamo izražanje vsakega od intenzivnejših čustev (razen sreče) za nezaželeno tako doma kot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Prav ta zamisel starše sili proč od njihove človeške identitete. Pod pezo te premise počasi postajajo vse bolj igralci v svoji vlogi matere ali očeta – in vse manj avtentična človeška bitja.
Agresivnost ni enako nasilje. Ta zmotna predpostavka, ta nesporazum, nam preprečuje uzreti njen eksistencialni vir. Iz tega razloga se nanjo odzivamo s strahom, obsodbo ali zanikanjem, namesto z radovednostjo, zanimanjem, priznanjem in empatijo. Agresivnost je nujna in življenjsko pomembna sila, brez katere ne bi bilo življenja. Res pa je, da potrebujemo ljudje 10-15 let, da – če so pogoji optimalni! – ustrezno integriramo agresivna čustva in se naučimo destruktivno agresivnost transformirati v konstruktivno. Otroci so izkustvena bitja – učijo se skozi izkušnjo, ne skozi pridiganje, moraliziranje, očitanje ali kritiziranje. Zato je najbolj pomembno, da lahko bivajo z odraslimi, ki so dovolj pogumni, da si upajo biti čustveno živi, iskreni in pristni. Tudi v svoji agresivnosti.

POVEŽI SE TUKAJ.

Ljudska, Andersenova, basen ali pa Zverjašček, tudi izmišljena, brana ali pripovedovana, preko igre skovana ... pravljica.
Vsak četrtek bo v živo preko ZOOM-a z vami Manca.

Pravljice bomo izbrali skupaj glede na želje in starost otrok.

POVEŽI SE TUKAJ.

 15. Gozdna pot se pričenja na Poti spominov in tovarištva, iz smeri Fužin. Na poti na Golovec, na večjem razpotju, najdete tablo in prvo mušnico, ki nakazujeta smer poti.

RAZIŠČI POT

Najkasneje proti koncu porodniške se začenja odpirati vprašanje: do kdaj je smiselno dojiti? Dojenčki se ravno okoli prvega leta še vedno precej dojijo in dojenju sploh ni videti konca, a brez skrbi: ravno takrat se odvija pomemben poskok rasti. Tokrat se bomo pogovarjale, kdaj je otrok pripravljen se odstaviti sam in kakšen je pomen dojenja po prvem letu. Izpustile pa ne bomo niti vprašanja, kako speljati otroku prijazno odstavljanje in kako urediti nočno dojenje

POVEŽI SE TUKAJ.

Agresivnost je socialni odziv, ki se poraja v možganih. Otroci z agresivnim vedenjem izražajo svojo eksistencialno realnost. 

Vse, ki vas je tema predavanja izzvala in imate dodatna vprašanja, razmisleke, dileme ali željo po debati o realnem primeru iz življenja, vabimo na "follow-up" pogovorni večer za starše, teden po predavanju. Udeležba na pogovornem večeru je  omejena (do 15 udeležencev), saj bomo s tem omogočili bolj zaupen in podroben dialog. Prijave na pogovorni večer sprejemamo na info@malaulica.si.

 Z Matejo in Simonom se bomo potopili v pravljične morske globine in ustvarjali tako strašne kot tudi strašno prijazne morske pošasti, ki bodo nato zaplavale v morskem gledališču.