Mala ulica

Sreča, mir, prijateljstvo. Morda objem, nasmeh in lepa beseda. Kaj vse nas osrečuje in kaj si želimo za druge? Ustvarili bomo ptico, ji prišepnili vse skrite in manj skrite želje ter jo nato izpustili v svet ali pa obesili doma na okno. Spominjala nas bo na vse, kar si želimo za ta naš spreminjajoči se svet.

Regulacija čustev zveni zelo preprosto, vendar pa v zadnjem času odpira precej vprašanj. Kakšna regulacija čustev je »prava«? Ali to, da je cilj tolažbe, da otrok neha jokati, pomeni, da smo ga utišale? Bi otrok moral jokati? Vprašanj je zares veliko in prav je, da si jih zastavljamo. S tem rastemo in zorimo kot mame. Na tokratnem Klepetku bomo v sproščenem vzdušju iskale naše lastne odgovore na ta vprašanja, pogledale pa bomo tudi, kaj na vse skupaj pravi znanost.

Glasbeni doživljaj je priložnost, da na plano spustiš svojo muzikalnost, lepoto petja, čudenje nad zvočnostjo besede in radostjo igranja. Pridi na svoj in naš skupen glasbeni doživljaj, raziskuj in igraje ustvarjaj z nami. Na srečanjih odpiramo čut poslušanja, muzikalnosti, ritmičnosti, sodelovanja, tu in tam zapojemo kakšno ljudsko pesem ali ustvarimo kakšno novo, situacijsko.

''Je to glas ali glasbilo? Cev ali veter? Bomo medveda objeli ali se ga ustrašili? Kako je slišati jutro?''

Na nekem gradu živi pridna šivilja Bogdanka in dela za nečimrno grofico. Bogdanki družbo dela le majhen ptiček, ki ji nekoč podari škarjice, ki kar same režejo in krojijo, če le uporabiš prave besede. Ko grofica zagleda čudežne škarjice, si jih nasilno prisvoji in Bogdanko spodi z gradu. Toda,… ali grofica pozna prave besede?

Foto: Matej Povše

Ponavadi se že prvo leto začnejo naši otroci vesti na načine, ki jih definitivno nismo pričakovali: jokavost, trma, cviljenje, ljubosumnost … Zakaj do tega pride in kako postopati, bomo razmišljale na tem srečanju. Razmišljale bomo, kako ob uveljavljanju starševske avtoritete še vseeno ohraniti kakovostni stik z otrokom, izvedele pa boste tudi, kakšne razvojne funkcije ima trma.

S Simonom in Matejo bomo s pluto, preobraženo v zanimive oblike, ustvarjali pisana čudežna bitja, ki nas bodo razveseljevala in nam kot amuleti prinašala srečo celo leto.

Ne glede na to, ali vas uvajanje čvrste hrane šele čaka ali pa vaš mali jedec že spretno vihti žličko, je odnos do hrane nekaj, kar se v resnici razvija vse otroštvo. Tokrat bomo govorile o tem, kako otroku pomagati, da razvije zdrave prehranjevalne navade in odnos do hrane. To je tista taprava naložba v otrokovo vseživljenjsko zdravje. Dotaknile se bomo tudi motenj hranjenja pri otrocih in kako se lahko preprečijo.

Ste vedeli, da so imeli konji nekoč 3 prste? Danes pa jih podkujejo s podkvami, ki so tudi simbolične prinašalke sreče. Z željo, da si ponoči prikličemo najlepše sanje, bomo na delavnici izdelali lovilec sanj v obliki podkve. Igrali se bomo tudi s čisto pravimi podkvami, jih 'obuli' in z njimi ustvarjali realističen zven kopitljanja konj. Otroci, starejši od 6 let pa se lahko z Zvočnimi podkvami preizkusite v učenju ritmične koreografije in za zaključek delavnice starše razveselite z mini prazničnim nastopom.

Delavnico izvaja arhitektka Raša Böhm Vidmar, ki želi otrokom približati čudoviti svet konj skozi ustvarjalne ideje in zanimive gibalne izzive. Izdeluje Zvočne podkve in združuje oboje.

Iz kartonastega materiala bomo izdelali mini hišico, na katero bomo nalepili sneg in vanjo naselili radovednega možiclja.

Iskriva zgodba o mladičku tigru, ki ga otroška zvedavost popelje iz živalskega vrta v veliko mesto, majhne in velike ozavešča o aktualnih vrednotah trajnostne mobilnosti, ki jih preplete z varnostjo v cestnem prometu.

Najmlajši se nevede, skozi pesmice in smeh, poučijo o nevarnostih, ki prežijo na majhne udeležence v prometu in se ob tem, ko mladičku pomagajo varno vrniti se domov, poučijo o predpisih in pravilih obnašanja v cestnem prometu ter krepijo vrednote sodelovanja, solidarnosti in empatije.

Čeprav je to stisko včasih težko priznati, je mater, ki jim gredo njihovi otroci včasih dobesedno na živce, veliko. Tokrat bomo skupaj govorile o tem, zakaj do tega sploh pride ter kako lahko pomagamo sebi in našemu otroku, da bo v naši družini manj slabe volje.

Kako bi bilo poleteti v nebo? Lahko poskusimo! Potrebovali bomo spretne prste in pisan papir. Le nekaj zgibanja papirja nas loči od neba. Pa začnimo!

Na enem koncu sveta, v Afriki, živi Miroslav, prijazen in dobrodušen lev, ki je strašno ponosen na svojo grivo. Toda ta griva je nekaj posebnega. Raste in raste in sploh ne neha rasti, dokler se nekega dne ne spusti do tal. “Ostriči se bo treba,” pravi mama. Ampak Miroslav noče k frizerju … Na drugem koncu sveta, na Antarktiki, pa živi pingvin Frederik, ki si močno želi poleteti do zvezd, se jih dotaknit, zagugat ali celo ugriznit … V Afriki živi tudi slon Gašper, ki najrajši plete šale. Toda v vroči savani šalov nihče ne potrebuje. Toda štorklja, ki vsako leto leti s severa na jug, v daljni Evropi pozna družino, ki bi jim topla oblačila prišla zelo prav. V rastlinjaku pa prebiva gosenica Emerik, ki je nekega dne postal zelo lačen. Jedel je in jedel, dokler se ni tako najedel, da se ni mogel več premakniti. In začutil je, da se bo nekaj spremenilo …

Sreča, mir, prijateljstvo. Morda objem, nasmeh in lepa beseda. Kaj vse nas osrečuje in kaj si želimo za druge? Ustvarili bomo ptico, ji prišepnili vse skrite in manj skrite želje ter jo nato izpustili v svet ali pa obesili doma na okno. Spominjala nas bo na vse, kar si želimo za ta naš spreminjajoči se svet.

Regulacija čustev zveni zelo preprosto, vendar pa v zadnjem času odpira precej vprašanj. Kakšna regulacija čustev je »prava«? Ali to, da je cilj tolažbe, da otrok neha jokati, pomeni, da smo ga utišale? Bi otrok moral jokati? Vprašanj je zares veliko in prav je, da si jih zastavljamo. S tem rastemo in zorimo kot mame. Na tokratnem Klepetku bomo v sproščenem vzdušju iskale naše lastne odgovore na ta vprašanja, pogledale pa bomo tudi, kaj na vse skupaj pravi znanost.

Glasbeni doživljaj je priložnost, da na plano spustiš svojo muzikalnost, lepoto petja, čudenje nad zvočnostjo besede in radostjo igranja. Pridi na svoj in naš skupen glasbeni doživljaj, raziskuj in igraje ustvarjaj z nami. Na srečanjih odpiramo čut poslušanja, muzikalnosti, ritmičnosti, sodelovanja, tu in tam zapojemo kakšno ljudsko pesem ali ustvarimo kakšno novo, situacijsko.

''Je to glas ali glasbilo? Cev ali veter? Bomo medveda objeli ali se ga ustrašili? Kako je slišati jutro?''

Na nekem gradu živi pridna šivilja Bogdanka in dela za nečimrno grofico. Bogdanki družbo dela le majhen ptiček, ki ji nekoč podari škarjice, ki kar same režejo in krojijo, če le uporabiš prave besede. Ko grofica zagleda čudežne škarjice, si jih nasilno prisvoji in Bogdanko spodi z gradu. Toda,… ali grofica pozna prave besede?

Foto: Matej Povše

Ponavadi se že prvo leto začnejo naši otroci vesti na načine, ki jih definitivno nismo pričakovali: jokavost, trma, cviljenje, ljubosumnost … Zakaj do tega pride in kako postopati, bomo razmišljale na tem srečanju. Razmišljale bomo, kako ob uveljavljanju starševske avtoritete še vseeno ohraniti kakovostni stik z otrokom, izvedele pa boste tudi, kakšne razvojne funkcije ima trma.

S Simonom in Matejo bomo s pluto, preobraženo v zanimive oblike, ustvarjali pisana čudežna bitja, ki nas bodo razveseljevala in nam kot amuleti prinašala srečo celo leto.

Ne glede na to, ali vas uvajanje čvrste hrane šele čaka ali pa vaš mali jedec že spretno vihti žličko, je odnos do hrane nekaj, kar se v resnici razvija vse otroštvo. Tokrat bomo govorile o tem, kako otroku pomagati, da razvije zdrave prehranjevalne navade in odnos do hrane. To je tista taprava naložba v otrokovo vseživljenjsko zdravje. Dotaknile se bomo tudi motenj hranjenja pri otrocih in kako se lahko preprečijo.

Ste vedeli, da so imeli konji nekoč 3 prste? Danes pa jih podkujejo s podkvami, ki so tudi simbolične prinašalke sreče. Z željo, da si ponoči prikličemo najlepše sanje, bomo na delavnici izdelali lovilec sanj v obliki podkve. Igrali se bomo tudi s čisto pravimi podkvami, jih 'obuli' in z njimi ustvarjali realističen zven kopitljanja konj. Otroci, starejši od 6 let pa se lahko z Zvočnimi podkvami preizkusite v učenju ritmične koreografije in za zaključek delavnice starše razveselite z mini prazničnim nastopom.

Delavnico izvaja arhitektka Raša Böhm Vidmar, ki želi otrokom približati čudoviti svet konj skozi ustvarjalne ideje in zanimive gibalne izzive. Izdeluje Zvočne podkve in združuje oboje.

Iz kartonastega materiala bomo izdelali mini hišico, na katero bomo nalepili sneg in vanjo naselili radovednega možiclja.

Iskriva zgodba o mladičku tigru, ki ga otroška zvedavost popelje iz živalskega vrta v veliko mesto, majhne in velike ozavešča o aktualnih vrednotah trajnostne mobilnosti, ki jih preplete z varnostjo v cestnem prometu.

Najmlajši se nevede, skozi pesmice in smeh, poučijo o nevarnostih, ki prežijo na majhne udeležence v prometu in se ob tem, ko mladičku pomagajo varno vrniti se domov, poučijo o predpisih in pravilih obnašanja v cestnem prometu ter krepijo vrednote sodelovanja, solidarnosti in empatije.

Čeprav je to stisko včasih težko priznati, je mater, ki jim gredo njihovi otroci včasih dobesedno na živce, veliko. Tokrat bomo skupaj govorile o tem, zakaj do tega sploh pride ter kako lahko pomagamo sebi in našemu otroku, da bo v naši družini manj slabe volje.

Kako bi bilo poleteti v nebo? Lahko poskusimo! Potrebovali bomo spretne prste in pisan papir. Le nekaj zgibanja papirja nas loči od neba. Pa začnimo!

Na enem koncu sveta, v Afriki, živi Miroslav, prijazen in dobrodušen lev, ki je strašno ponosen na svojo grivo. Toda ta griva je nekaj posebnega. Raste in raste in sploh ne neha rasti, dokler se nekega dne ne spusti do tal. “Ostriči se bo treba,” pravi mama. Ampak Miroslav noče k frizerju … Na drugem koncu sveta, na Antarktiki, pa živi pingvin Frederik, ki si močno želi poleteti do zvezd, se jih dotaknit, zagugat ali celo ugriznit … V Afriki živi tudi slon Gašper, ki najrajši plete šale. Toda v vroči savani šalov nihče ne potrebuje. Toda štorklja, ki vsako leto leti s severa na jug, v daljni Evropi pozna družino, ki bi jim topla oblačila prišla zelo prav. V rastlinjaku pa prebiva gosenica Emerik, ki je nekega dne postal zelo lačen. Jedel je in jedel, dokler se ni tako najedel, da se ni mogel več premakniti. In začutil je, da se bo nekaj spremenilo …

Sreča, mir, prijateljstvo. Morda objem, nasmeh in lepa beseda. Kaj vse nas osrečuje in kaj si želimo za druge? Ustvarili bomo ptico, ji prišepnili vse skrite in manj skrite želje ter jo nato izpustili v svet ali pa obesili doma na okno. Spominjala nas bo na vse, kar si želimo za ta naš spreminjajoči se svet.

Regulacija čustev zveni zelo preprosto, vendar pa v zadnjem času odpira precej vprašanj. Kakšna regulacija čustev je »prava«? Ali to, da je cilj tolažbe, da otrok neha jokati, pomeni, da smo ga utišale? Bi otrok moral jokati? Vprašanj je zares veliko in prav je, da si jih zastavljamo. S tem rastemo in zorimo kot mame. Na tokratnem Klepetku bomo v sproščenem vzdušju iskale naše lastne odgovore na ta vprašanja, pogledale pa bomo tudi, kaj na vse skupaj pravi znanost.

Glasbeni doživljaj je priložnost, da na plano spustiš svojo muzikalnost, lepoto petja, čudenje nad zvočnostjo besede in radostjo igranja. Pridi na svoj in naš skupen glasbeni doživljaj, raziskuj in igraje ustvarjaj z nami. Na srečanjih odpiramo čut poslušanja, muzikalnosti, ritmičnosti, sodelovanja, tu in tam zapojemo kakšno ljudsko pesem ali ustvarimo kakšno novo, situacijsko.

''Je to glas ali glasbilo? Cev ali veter? Bomo medveda objeli ali se ga ustrašili? Kako je slišati jutro?''

Na nekem gradu živi pridna šivilja Bogdanka in dela za nečimrno grofico. Bogdanki družbo dela le majhen ptiček, ki ji nekoč podari škarjice, ki kar same režejo in krojijo, če le uporabiš prave besede. Ko grofica zagleda čudežne škarjice, si jih nasilno prisvoji in Bogdanko spodi z gradu. Toda,… ali grofica pozna prave besede?

Foto: Matej Povše

Ponavadi se že prvo leto začnejo naši otroci vesti na načine, ki jih definitivno nismo pričakovali: jokavost, trma, cviljenje, ljubosumnost … Zakaj do tega pride in kako postopati, bomo razmišljale na tem srečanju. Razmišljale bomo, kako ob uveljavljanju starševske avtoritete še vseeno ohraniti kakovostni stik z otrokom, izvedele pa boste tudi, kakšne razvojne funkcije ima trma.

S Simonom in Matejo bomo s pluto, preobraženo v zanimive oblike, ustvarjali pisana čudežna bitja, ki nas bodo razveseljevala in nam kot amuleti prinašala srečo celo leto.

Ne glede na to, ali vas uvajanje čvrste hrane šele čaka ali pa vaš mali jedec že spretno vihti žličko, je odnos do hrane nekaj, kar se v resnici razvija vse otroštvo. Tokrat bomo govorile o tem, kako otroku pomagati, da razvije zdrave prehranjevalne navade in odnos do hrane. To je tista taprava naložba v otrokovo vseživljenjsko zdravje. Dotaknile se bomo tudi motenj hranjenja pri otrocih in kako se lahko preprečijo.

Ste vedeli, da so imeli konji nekoč 3 prste? Danes pa jih podkujejo s podkvami, ki so tudi simbolične prinašalke sreče. Z željo, da si ponoči prikličemo najlepše sanje, bomo na delavnici izdelali lovilec sanj v obliki podkve. Igrali se bomo tudi s čisto pravimi podkvami, jih 'obuli' in z njimi ustvarjali realističen zven kopitljanja konj. Otroci, starejši od 6 let pa se lahko z Zvočnimi podkvami preizkusite v učenju ritmične koreografije in za zaključek delavnice starše razveselite z mini prazničnim nastopom.

Delavnico izvaja arhitektka Raša Böhm Vidmar, ki želi otrokom približati čudoviti svet konj skozi ustvarjalne ideje in zanimive gibalne izzive. Izdeluje Zvočne podkve in združuje oboje.

Iz kartonastega materiala bomo izdelali mini hišico, na katero bomo nalepili sneg in vanjo naselili radovednega možiclja.

Iskriva zgodba o mladičku tigru, ki ga otroška zvedavost popelje iz živalskega vrta v veliko mesto, majhne in velike ozavešča o aktualnih vrednotah trajnostne mobilnosti, ki jih preplete z varnostjo v cestnem prometu.

Najmlajši se nevede, skozi pesmice in smeh, poučijo o nevarnostih, ki prežijo na majhne udeležence v prometu in se ob tem, ko mladičku pomagajo varno vrniti se domov, poučijo o predpisih in pravilih obnašanja v cestnem prometu ter krepijo vrednote sodelovanja, solidarnosti in empatije.

Čeprav je to stisko včasih težko priznati, je mater, ki jim gredo njihovi otroci včasih dobesedno na živce, veliko. Tokrat bomo skupaj govorile o tem, zakaj do tega sploh pride ter kako lahko pomagamo sebi in našemu otroku, da bo v naši družini manj slabe volje.

Kako bi bilo poleteti v nebo? Lahko poskusimo! Potrebovali bomo spretne prste in pisan papir. Le nekaj zgibanja papirja nas loči od neba. Pa začnimo!

Na enem koncu sveta, v Afriki, živi Miroslav, prijazen in dobrodušen lev, ki je strašno ponosen na svojo grivo. Toda ta griva je nekaj posebnega. Raste in raste in sploh ne neha rasti, dokler se nekega dne ne spusti do tal. “Ostriči se bo treba,” pravi mama. Ampak Miroslav noče k frizerju … Na drugem koncu sveta, na Antarktiki, pa živi pingvin Frederik, ki si močno želi poleteti do zvezd, se jih dotaknit, zagugat ali celo ugriznit … V Afriki živi tudi slon Gašper, ki najrajši plete šale. Toda v vroči savani šalov nihče ne potrebuje. Toda štorklja, ki vsako leto leti s severa na jug, v daljni Evropi pozna družino, ki bi jim topla oblačila prišla zelo prav. V rastlinjaku pa prebiva gosenica Emerik, ki je nekega dne postal zelo lačen. Jedel je in jedel, dokler se ni tako najedel, da se ni mogel več premakniti. In začutil je, da se bo nekaj spremenilo …