Mala ulica

Vaš otrok rad hodi po robniku pločnika? Rad skače po eni nogi, hodi po črti in lovi ravnotežje? Potem bo današnja urica igranja pisana na njegovo kožo.
Z vodo bomo napolnili velike balone, vanje potopili ribice, jih opazovali, z njimi plavali in med njimi lovili ravnotežje.

Popoldan pred pustno soboto, ko pustne šeme odganjajo zimo, se bo na Mali ulici že klicalo pomlad! Na ustvarjalnici bomo iz najrazličnejših materialov izdelovali pustne maske.

Naša umetnica bo poskrbela, da se bo ob prihodu na Malo ulico poslikava obraza skladala z obleko. Za kostum poskrbite vi, za barve pa mi. Prav tako bomo poskrbeli za slastno večerjo in dobro zabavo. Brez krofov ne bo šlo, za njihovo sladko preobleko pa bodo poskrbeli otroci!
Glasba, ples, pustne vragolije, norčije in tudi majhne lumparije…, s presenečenji Male ulice si bodo sledile. Prosta igra je pika na i, ki levji delež zabave zagotovi.

URNIK:

18:30             Prihod otrok

18:30-18:45   Predstavitvena igra in pravila Male ulice

18:45-19:30   Preobrazba pustnih krofov in ocenjevanje najlepšega krofa

19:30-20.15   Pustna večerja

20:15-20:45   Prosta igra v igralnici in poslikava obraza

20:45-21:15   Vragolije, norčije, lumparije

21:15-21:45   Pustni ples in presenečenje

21:45-22:00   Prosta igra v igralnici

OTROCI NAJ BODO OBLEČENI V PUSTNE KOSTUME, S SEBOJ NAJ PRINESEJO COPATE.

Alenka bo na pustno soboto  poskrbela, da prav nihče ne bo odšel iz Male ulice brez pustno poslikanega obraza.

K pustovanju in rajanju  sodijo tudi baloni. Mare Čare nam jih bo oblikoval v pustne pripomočke – v  kronice princesk, meče vitezov, rožice metuljčkov in kosti kužkov. Kar vam srce poželi, se na Mali ulici pri čarodeju Maretu dobi.

V gozdičku se bomo naučili pustno pesmico »Od hiše do hiše, ki jo bomo zapeli ob spremljavi inštrumentov na Mestni ulici. Pozvonili bomo pri vsaki od hišk in vprašali, če imajo kaj za pusta hrusta. Morda nas v hiškah čaka kako pustno presenečenje...

Alenka bo na pustno soboto poskrbela, da prav nihče ne bo odšel iz Male ulice brez pustno poslikanega obraza.

V gozdičku se bomo naučili pustno pesmico »Od hiše do hiše, ki jo bomo zapeli ob spremljavi inštrumentov na Mestni ulici. Pozvonili bomo pri vsaki od hišk in vprašali, če imajo kaj za pusta hrusta. Morda nas v hiškah čaka kako pustno presenečenje...

Orna bo na pustno nedeljo  poskrbela, da prav nihče ne bo odšel iz Male ulice brez pustno poslikanega obraza.

V gozdičku se bomo naučili pustno pesmico »Od hiše do hiše, ki jo bomo zapeli ob spremljavi inštrumentov na Mestni ulici. Pozvonili bomo pri vsaki od hišk in vprašali, če imajo kaj za pusta hrusta. Morda nas v hiškah čaka kako pustno presenečenje...

WC rolice bomo oblekli v ovojni papir in jih na eni strani zaprli s krep papirjem, v  nastale tulce pa bomo nasuli konfete. Naredili bomo še izstrelitveni pokrov in na strehah hišk opazovali, kaj se zgodi, ko raketa konfeta vzleti. 

Orna bo na pustno nedeljo  poskrbela, da prav nihče ne bo odšel iz Male ulice brez pustno poslikanega obraza.

K pustovanju in rajanju  sodijo tudi baloni. Mare Čare nam jih bo oblikoval v pustne pripomočke – v  kronice princesk, meče vitezov, rožice metuljčkov in kosti kužkov. Kar vam srce poželi, se na Mali ulici pri čarodeju Maretu dobi.

Na nastop pridem ne z eno, pač pa kar z dvema harmonikama, igram na obe, a ne istočasno, pojem svoje in ljudske pesmi, pripovedujem svoje zgodbice, jih berem, recitiram in to na pamet, z majhno pomočjo otrok, se preoblačim v en in edini kostum, pa še na tistega včasih pozabim, zamenjam dva, tri klobuke ... in že izginem, izparim.

Anja bo na pustni torek poskrbela, da prav nihče ne bo odšel iz Male ulice brez pustno poslikanega obraza.

V gozdičku se bomo naučili pustno pesmico »Od hiše do hiše«, ki jo bomo zapeli ob spremljavi inštrumentov na Mestni ulici. Pozvonili bomo pri vsaki od hišk in vprašali, če imajo kaj za pusta hrusta. Morda nas v hiškah čaka kako pustno presenečenje...

Mag. Evgenija Jarc, rojena 1977, je akademska slikarka, ki se poleg slikanja ukvarja tudi z ilustriranjem zgodb za otroke. Je avtorica ilustracij številnih slikanic, kot so Zgodbe Janeza Jalna, Bog v metroju, O polžu, ki je zajcu rešil življenje, Črviva zgodba in O polžu, ki je kupoval novo hiško... Živi in dela v Ljubljani kot svobodna umetnica. Na Mali ulici se nam bo predstavila s slikami serije Kopalci, mešana tehnika na papirju in slikami iz cikla Peskovnik v tehniki olje na platnu. Evgenija Jarc v svojih delih raziskuje  motive otroške igre. Tekanje, ples,  kopanje, čofotanje, igranje z vodo, dejavnosti, ki zaznamujejo otroštvo vsakega časa in prostora. Otroške igre ne usmerjajo konkretni cilji ali pričakovanja in rezultati niso pomembni. Čar otroške igre je v dejanju samem. Otvoritvi razstave bo sledila slikarska delavnica. Voda ki jo pijemo, se kopamo, špricamo, zalivamo se drsamo in kepamo. Majhen potok ali velik ocean vse to je voda. Pa koliko poklicev je povezanih z vodo gasilec, ribič, potapljač... Slikali, risali bomo, spoznavali likovne tehnike z vodo in ustvarjali modre, turkizne vodne svetove.

Lect je izdelan podobno kot medenjak. Testo najprej razvaljamo, nato ga odrežemo v različnih oblikah. Mi bomo izdelali pravo lectarjevo srce. Nanj bomo nanesli rdečo barvo, prilepili ogledalca in  raznobarvne okraske. Okrasno slaščico lahko nekaj dni po izdelavi pojemo, kasneje pa služi zgolj kot lepo darilo ali okras na novoletnih jelkah.

Prebrali bomo povest z naslovom Medvedek se uči voziti kolo in izdelali kartonasta vozila, katerim bomo nadeli dirkalno podobo.

»Ni vsako mesto tako mesto, kot je naše, in niso vsi vrtovi taki, kot so naši. Imajo pa vsa mesta vrtove in ljudi. Nekateri ljudje imajo tudi kužke, ampak ne vsi. In niso vsi kužki taki, kot so naši. Naši so zelo posebni.«
Po zabavni zgodbici, ki govori o pasji druščini in kako lahko postanemo boljši, si bomo naredili kužka, ki bo naš zvesti prijatelj.

»In lastovček je trgal list za listom iz dragocenega zlata, dokler ni bil srečni kraljevič videti popolnoma siv in pust. List za listom je odnašal siromakom in otroški obrazi so postajali bolj rožnati, smejali so se in se igrali po ulicah. »Zdaj imamo kruha!« so vzklikali.
Po pripovedki, ki govori o dobrem in zlem, o bogatih in revnih in kako lahko dobrota spremeni marsikatera življenja, si bomo izdelali ptička, ki nas bo opazoval in varoval iz okenske police.

»Poslušaj! Tu notri mi nekaj tolče!« se je začudil Ceferin. Zaspanka je nagnila glavico na ceferinove prsi in veselo vzkliknila: »Srce ti bije!«
Še ena pravljica v seriji iskanja dobrote v posamezniku oziroma ljudeh, ki jo bomo nadgradili z ustvarjalnico.  Tokrat si bomo izdelali Zvezdico Zaspanko, s svojimi zlatimi lasmi, ki  bo v nas prebujala srčno energijo…

Ali veš, da je topla volnena rokavička lahko tudi domek za premražene gozdne živali v hladni in zasneženi zimi? Kdo so živali, ki so v izgubljeni rokavički našle toplo zavetje?
Na delavnici bomo  z raznobarvnimi nitmi okrasili svojo rokavičko, izrezano iz tršega barvnega papirja.

Julia Donaldson je poleg uspešnic Zverjasca, Zverjaščka in Bi se gnetli ne tej metli? zapisala tudi prigode in nadloge Najprisrčnejšega velikana. Na delavnici, ki sledi, bodo otroci z obrisom svojega teles narisali svojega velikana.

Za uvod v likovno delavnico bomo prebrali slikanico z naslovom "Fuj! To sploh ni pošast!", nato pa naredil zabavno okrašeno in pisano poslikano pošast.

»V majceni hiški je stara ženička živela, v njej je le mizo in stole in čajnik imela. Nekoč potožila je staremu gospodu: »V moji hiški je tesno kot v sodu.« Pomagaj, modri mož, ne glej me zviška, ta hiška majhna je kot miška,« je zapisala Julia Donaldson.
Na velik papir bomo obrisali svoje telo. Narisali in pobarvali bomo svoja oblačila in obraz, obris pa obrezali in ga prilepili v majhno hiško, ki je, kot pravi stara ženička, dovolj velika le za miško.

Steklena ali porcelanasta kroglica, si je skozi zgodovino prodobila več ljubkovalnih imen. Nekateri ji pravijo tudi nika, kička, kugla... Danes se bomo igrali prav z njo. Postavili bomo okvir povn ovir. Med oviramo bomo frnikole frcali vse do označenega cilja.

Je majhna, njeno telesce je črne in rumene barve, je pridna delavka in leta iz cveta na cvet. Na današnji etnološki ustvarjalnici si bomo naredili svoje čebelice. Čebelica bo nastala iz tulcev wc papirja, katere bomo pobarvali, nalepili krila in ji narisali glavico. Da bo pa vse povezano čebelicami, bomo prebrali pravljico Čebela Adela.

Prebrali povest z naslovom "Trije razbojniki". Povest bo naše izhodišče za izdelavo pravih zakladov. Uporabili bomo uporabili jajčne škatle in tempera barve.

»Kaj,« je pomislila Nina tistega večera. »Hecno. Zdi se mi, kot da je v moji postelji duhec.« In res je bilo tako. Majhen beli duh, ki jo je jezno gledal. »Moje!« je vzkliknil, ko je hotela leči v posteljo in potegniti k sebi vso odejo. »Kako tvoje?« je presenečeno vprašala Nina. »To je moja postelja, veš! Ampak lahko prespiš pri meni, če hočeš. Samo če se boš malce umaknil, ker mora tudi Medo zraven v posteljo,« je zapisala Mathilde Stein.
Pridi in si naredi Duhca, ki se je tekom te pravljice naučil, da ni vse njegovo in da je lepo stvari  deliti in podariti.