Mala ulica

Bizantinska umetnost

Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca). Bizantinsko cesarstvo se je oblikovalo po razpadu Rimskega cesarstva, njegovo glavno mesto pa se je imenovalo Konstantinopel. Najpomembnejši spomenik te umetnosti se nahaja v Raveni, bazilika San Vitale, ki ima osmero kotni tloris. Kot izstopajoča okrasitev prostora se uporablja tehnika mozaika, ki simbolizira in izraža moč in slavo cesarskega dvora. Pogosto imajo mozaični kamenčki pozlato. Prizori niso prikazani v gibanju, figure pa so visoke, suhe, imajo prodorne priprte oči, dolg tanek nos, majhna usta in stopala v primerjavi s telesom.

Mozaik je slika, ki je izdelana iz barvitih kamnitih ali steklenih ploščic različnih oblik, pritrjenih v podlago. Grki in Rimljani so ta umetniški pristop uporabljali predvsem za krašenje tal, Bizantinska umetnost pa je to tehniko uporabljala tudi za krašenje sten in obokov.  Danes bomo ploščice pozlatili in jih umestili v našo sliko.

Zapadel je prvi sneg! v letošnjem letu. Otroci, ste že naredili velike snežake korenjake? Mi bomo danes na toplem Mestnem trgu Male ulice valili majhne kepice, oblikovali majhne piskrčke in jih snežakom  nadeli na glave, z barvo za živila bomo risali pisane gumbe in namesto korenčka bomo uporabili lesene perlice. Naši snežaki se bodo smučali in sankali. Pridi, se pridruži in naredi svojega malega snežaka!

»Tako se je naša uboga mravljica znašla čisto sama na vrtu. Takoj se je izgubila, saj ni vedela ne kod ne kam. Od žalosti se je kar razjokala. V bližini pa je čebela Adela nabirala med in ko je izvedela, zakaj je Marička tako žalostna, jo je povabila v svoj panj.« Zakaj je ostala mravlja Marička sama in kaj se bo z njo zgodilo, bomo izvedeli skupaj, ko bomo prebrali pravljico Mravlja Marička (Antoon Krings) od začetka do konca.

Pravljici bo sledila delavnica, na kateri si bomo izdelali svoje velike in mehke mravljice iz obrabljenih nogavic.

Karolinška umetnost se navadno omejuje z vladanjem Karla Velikega in sega potem še v pozno deveto stoletje. Umetnost tega obdobja je navadno v popolnem nasprotju s preteklimi dobami, kar se ne odraža samo v arhitekturi in slikarstvu ampak tudi v vseh manjših vrstah umetnosti. Za to dobo je značilno sklicevanje na starejše kulture, predvsem italijansko in bizantinsko. Nov način upodabljanja je najbolj razviden v miniaturah na rokopisih, kjer renesančno razmišljanje izstopa tudi literarnem in liturgičnem smislu.

Otonska umetnost je obdobje med karolinško umetnostjo in romaniko (10.  in 11. stol.). imenuje se po otonih, ki so v tem času vladali v Nemčiji.  V stavbarstvu prevladujejo monumentalne zgradbe, ki že napovedujejo nov slog.

Karolinška minuskula je bila pisava, ki se je uporabljala za čas Karla Velikega med letoma 800 in 1200. Z njo so zapisovali kodekse ter poganska in krščanska besedila. Pisava je bila pregledna in lahko berljiva, posebnost so bile velike začetnice, ki so bile ilustrativno zelo bogate in zanimive. Na ustvarjalnici bomo slike v črkah risali tudi mi.

Prebrali bomo povest z naslovom Winnie in se podali v svet čarovnij. List papirja bomo pobarvali s čarobnimi barvami in izdelali papirnato zgibanko, s katero bomo okrasili otroško sobo.

»Muha je nehala brenčati in je namesto tega začela piskati. Zmaj jo je namreč s svojimi zelenimi krempeljci zgrabil za tilnik in ji puhnil dim v oči. Potem je šlo samo še sek sek z malimi belimi zobki, žrelo se je odprlo in muha je romala noter. Zmaj je goltal in goltal, obliznil se je okrog gobčka, se popraskal za uhljem in z enim očesom posmehljivo poškilil na trola,« je zapisala Tove Jansson v zbirki zgodb o Muminih, Nevidni otrok in druge zgodbe.

Oblekli bomo velikega Mumina in naredili njegovega prijatelja - poslednjega zmaja, ki bo bruhal ogenj in jedel leteče muhe.

Romanika oz. romanski slog je evropski umetnostni slog od 11. do 13. stoletja. To obdobje zajema izrazito samostansko umetnost. Izstopa bazilika, ki je večladijska zgradba, ki je običajno polkrožno krita. Prepoznavna slogovne poteze romanike se kažejo v masivni kamniti gradnji iz pravilnih klesancev, veznih sistemov v enoti križiščnega kvadrata, v preglednosti in jasnosti, banjastem obokanju in v razmeroma majhnih odprtinah. Romanika predstavlja utrdbo na zemlji za vse vernike. 

Tapiserija je posebna umetnostna, slikarska tehnika, pri kateri se preko osnovnih niti prepletajo prečne niti, ki z linijo in barvo poustvarjajo prizore. Bistvo tapiserije, so torej linije in barve niti, ki so po sestavi iz volne ali iz svile. Preprosto povedano je tapiserija neke vrste srednjeveški strip. Malo bolj debele bombažne niti bomo prečno na osnovne na tokratni slikarski ustvarjalnici v tapiserijo spletali tudi mi. 

Ste že slišali za Eskime, otroci? To so tisti ljudje, ki živijo daleč na severu, kjer je mraz in sneg skoraj čez celo leto. Natančneje na Grenlandiji in Kanadi.

Ker je tudi pri nas zima, si bomo danes izdelali vsak svojega Eskima, ki nas bo z okenskih polic gledal in nas spominjal na prijetne snežne dni, tudi ko snega več ne bo.

Jadralno padalstvo je športno letenje z jadralnimi padali. Poznamo ga kot rekreacijski in tekmovalni šport. Jadralno padalo je letalna naprava, s katero vzletimo s hriba, lahko pa nas dvignejo tudi z vrvjo, ki je priklopljena na vozilo.

Pridi in nauči se nekaj o zračnem uporu, medtem ko bo vsak izdelal svoje jadralno padalo!

Prebrali bomo povest z naslovom Pošasti in iz recikliranih materialov združili veščine lepljenja, striženja in barvanja ter ustvarili inovativne likovne izdelke.

»Aha! Oho! Odtisi v snegu! Čigavim krempljem sem v dosegu? Oči bleščijo iz drevesne se dupline: je to mogoče miš? Zverjaščka srh prešine. V posodi bomo zmešali sol in moko, dodali vodo in zamesili slano testo. Gladko ga bomo razprostrli po papirni površini in vanj odtisnili svoje odtise pa tudi odtise živali, ki jih je Zverjašček srečal v pravljici.   

Gotika ali gotski slog je evropski umetnostni slog. Prične se v polovici 12. stoletja v Franciji, se razširi po celi zahodni Evropi in se konča po 16. stoletju. V gotiki se močno razvijejo vse umetnosti, poleg večjih, kot so arhitektura, kiparstvo, slikarstvo in steklarstvo, še manjše in manj poznane umetnosti, kot so zlatarstvo, miniature, rezanje slonovine, tkanina in tako dalje. Simbol gotske umetnosti so katedrale, katere je omogočila skeletna zidava. Cerkve imajo skoraj brez izjeme vzdolžno zasnovo. Obočna polja so praviloma pravokotna,  in sprva so jih krepila navzkriž potekajoča rebra s križno-rebrastim obokom. Pritisk notranjih sten in obokov je prevzel zunanji opornik, zato so se stene lahko odpirale z velikimi okni. V slikarstvu upodobitve izražajo močna verska čustva (ponižnost, kesanje, pravičnost, skromnost). Človekova podoba se je vse bolj spreminjala v realistično, plastično popolno telo. Zdaj je tudi svetloba postajala enovita in znova dobimo vtis, da luč oblikuje prizor logično osvetljavo in osenčenjem. Upodobitve prostora so vse bližnje vidni resničnosti. Kiparji so bili do takrat posamezni ustvarjalci in rokodelci, njihovo naročniki pa mesta kot celota in posamezni meščani, v gotiki pa so se delavci združili. Začeli so izdelovati majhne kipe za kapele, gradove in bolnišnice.

Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno. Med posameznimi obarvanimi steklenimi deli so svinčeni trakovi pregrade, ki tvorijo oporo strukture. Izdelovanje vitrajev lahko štejemo za umetnost in obrt. Vitraži so bili barvano pestri, z močnimi barvami in kontrasti. Kljub temu, da so vitraji stekleni, skoznje večinoma ne moremo gledati, vidna je le obarvana svetloba. Po vitražih lahko razumemo, da je gotika te barve poudarjala. Višek dosežejo s svetlobo, ki ustvari idilično vzdušje, kot da bi ta svetloba prihajala od Boga samega. Na tokratni ustvarjalnici bomo izdelovali rozeto. Ne bomo rezali stekla, pomagali si bomo s prosojnimi barvnimi papirji, z dodatno močno osvestitvijo pa bomo ustvarili idilično barvno svetlobo.

»Ko prispeva do knjižnice, Lola še zmeraj ponavlja: »Mravlje, muhe in metulji je najboljša knjiga na svetu, ker je zelo poučna in strašansko zanimiva. In … in zares, zares, jo moram dobiti.« Tako se glasi odlomek iz knjige "Oprostite, to je moja knjiga", avtorice Lauren Child.

Na današnji etnološki delavnici si bomo naredili vsak svojo malo knjigo, ki pa bo imela prazne liste. Vsak izmed nas jo bo nato popisal in porisal po svojih željah. 

Prebrali bomo povest Kenguru Malu. Slikanica bo iztočnica za uresničitev otroške domišljije… Na delavnici bomo okrasili vsak svojo ogrlico.