Mala ulica

Zdravo samospoštovanje otroka kot temeljni psihični imunski sistem in hkrati temeljni varovalni dejavnik, omogoča otroku, mladostniku, odraslemu, da se na kar najbolj konstruktiven način sooča z življenjskimi izzivi, stiskami. Gradi se od zgodnjega otroštva naprej, odvisno pa je predvsem od zmožnosti otroku pomembnih odraslih, da otroka resnično uzrejo. Na predavanju bomo razložili razmerje med samozavestjo in samospoštovanjem, razložili, zakaj pohvala, kritika, kazen ne pomagajo pri razvoju samospoštovanja, ter povedali, kako in zakaj zdrav občutek samospoštovanja pomembno vpliva na sposobnost odraslega, da je osebno in družbeno odgovoren.

Biti mama in razvijati starševstvo je pomembno poslanstvo, ki pride skupaj z otrokom. Vseeno pa ženske nismo samo mame, čeprav nam med čustveno napornim obdobjem porodniške pogosto zmanjka časa še za kaj drugega - kot biti mama. Tokrat bomo skupaj raziskovale, kako se je ob materinstvu spremenilo naše doživljanje sebe ter, katere so tiste strasti, ki v nas še vedno tlijo.

Prvi opazen poskus otroka, da si znova pridobi osebno odgovornost, ki so jo v njegovem imenu prevzeli starši, se praviloma zgodi pri starosti od dveh do dveh let in pol, torej v dobi, ki ji običajno pravimo doba kljubovanja, otroke pa opredelimo kot trmaste dvoletnike. V tem obdobju hočejo otroci nenadoma samostojno narediti veliko stvari, ki so jih dotlej zanje opravljali starši. Nekatere izmed njih lahko res opravljajo že sami, druge bodo morale še malo počakati. Na predavanju bomo t. i. obdobje trme definirali kot obdobje osamosvajanja otroka – kot t. . prvo dobo rastoče avtonomije. Povedali bomo, kako lahko starši v tem obdobju spodbujamo otrokovo samostojnost (in zakaj je to pomembno za razvoj otrokovega samospoštovanja), katera so tista področja, kjer je smiselno otroku že kmalu začeti prepuščati osebno odgovornost, ter kako odrasli otroku postavimo mejo, kadar presodimo, da je to potrebno.

Biti sodobna mama je lahko velik izziv predvsem zaradi raznih pričakovanj, kakšne bi morale biti. Te predstave nam pogosto ponujajo množični mediji, nemalokrat pa tudi drugi družinski člani ali pa se z nedosegljivimi ideali obremenjujemo kar same. Pot lastne preobrazbe, ki jo ustvarja materinstvo, pa ima povsem svojo logiko. Tokrat se bomo pogovarjale, kam nas je ta pot pripeljala in kaj vse smo se na njej naučile.

Postavljanje meja - kdaj začeti? Kako? Zakaj, če sploh, jih postavljati? Ena težjih dilem, pred katero smo postavljeni vsi starši. In ko že postavimo mejo – zakaj nas otroci ne upoštevajo? 

Na predavanju se bomo pogovarjali o tem, kakšne so razlike med osebnimi in družbenimi mejami ter kako se otroci naučijo enih in drugih. Razmišljali bomo o tem, zakaj je beseda 'ne' tako težko izgovorljiva ter kaj se skriva za njo. Govorili bomo tudi o konfliktu in o frustracijah. Kljub vsemu pa je 'ne' zelo pomemben in potreben pri vzgoji naših otrok. Kako torej izrečemo 'ne' tako, da nas bodo otroci vzeli resno? Za zaključek bomo ob praktičnih primerih spregovorili še o tem, kdaj in zakaj je res potrebno reči ne in kdaj lahko odločitev prepustimo otrokom.

Pregovorno se reče, da se ob otroku rodi tudi mama. Tudi v praksi se pogosto izkaže, da izkušnja materinstva ženske spremeni. Ponavadi pa ni le materinstvo tisto, kar žensko najbolj spremeni, ampak izkušnja odnosa z drobnim bitjecem, ki s svojo nebogljenostjo zahteva, da začnemo na marsikatero samoumevno stvar gledati drugače. Tokrat klepetamo, kaj vse je tisto, kar smo ob dojenčku začele dojemati drugače.

Da bi lahko otroke vzgajali in izobraževali, je treba prevzeti vodenje. Če odrasli tega nismo sposobni ali pripravljen storiti ali pa vodenje uveljavljamo na destruktiven način, ne bo uspelo ne enemu ne drugemu: odrasli ne bodo dosegli svojih ciljev, otrok pa se ne bo mogel razvijati in uresničevati kot oseba. Na predavanju se bomo dotaknili vprašanja osebne avtoritete in osebne odgovornosti. Razložili bomo koncept enakovrednosti in povedali, da je vodenje družine najbolj učinkovito takrat, ko smo se tudi starši pripravljeni učiti od svojih otrok. Vodenje, ki temelji na zaupanju in empatiji, je namenjeno temu, da je prijazno do družine kot celote, saj daje vsakemu članu tisto, kar ta najbolj in zares potrebuje, tako otrokom kot staršem.

Prve besede so izjemen mejnik na poti otrokovega razvoja. Govor pa se v resnici začne razvijati že veliko pred prvimi medmeti, iz katerih kasneje nastanejo besede, kajti širša slika govornega razvoja pomeni razvoj komuniciranja s starši. Ravno zato se bomo tokrat poglobile v načine, kako lahko svojega dojenčka spodbujate k uporabi učinkovite komunikacije.

Zdravo samospoštovanje otroka kot temeljni psihični imunski sistem in hkrati temeljni varovalni dejavnik, omogoča otroku, mladostniku, odraslemu, da se na kar najbolj konstruktiven način sooča z življenjskimi izzivi, stiskami. Gradi se od zgodnjega otroštva naprej, odvisno pa je predvsem od zmožnosti otroku pomembnih odraslih, da otroka resnično uzrejo. Na predavanju bomo razložili razmerje med samozavestjo in samospoštovanjem, razložili, zakaj pohvala, kritika, kazen ne pomagajo pri razvoju samospoštovanja, ter povedali, kako in zakaj zdrav občutek samospoštovanja pomembno vpliva na sposobnost odraslega, da je osebno in družbeno odgovoren.

Biti mama in razvijati starševstvo je pomembno poslanstvo, ki pride skupaj z otrokom. Vseeno pa ženske nismo samo mame, čeprav nam med čustveno napornim obdobjem porodniške pogosto zmanjka časa še za kaj drugega - kot biti mama. Tokrat bomo skupaj raziskovale, kako se je ob materinstvu spremenilo naše doživljanje sebe ter, katere so tiste strasti, ki v nas še vedno tlijo.

Prvi opazen poskus otroka, da si znova pridobi osebno odgovornost, ki so jo v njegovem imenu prevzeli starši, se praviloma zgodi pri starosti od dveh do dveh let in pol, torej v dobi, ki ji običajno pravimo doba kljubovanja, otroke pa opredelimo kot trmaste dvoletnike. V tem obdobju hočejo otroci nenadoma samostojno narediti veliko stvari, ki so jih dotlej zanje opravljali starši. Nekatere izmed njih lahko res opravljajo že sami, druge bodo morale še malo počakati. Na predavanju bomo t. i. obdobje trme definirali kot obdobje osamosvajanja otroka – kot t. . prvo dobo rastoče avtonomije. Povedali bomo, kako lahko starši v tem obdobju spodbujamo otrokovo samostojnost (in zakaj je to pomembno za razvoj otrokovega samospoštovanja), katera so tista področja, kjer je smiselno otroku že kmalu začeti prepuščati osebno odgovornost, ter kako odrasli otroku postavimo mejo, kadar presodimo, da je to potrebno.

Biti sodobna mama je lahko velik izziv predvsem zaradi raznih pričakovanj, kakšne bi morale biti. Te predstave nam pogosto ponujajo množični mediji, nemalokrat pa tudi drugi družinski člani ali pa se z nedosegljivimi ideali obremenjujemo kar same. Pot lastne preobrazbe, ki jo ustvarja materinstvo, pa ima povsem svojo logiko. Tokrat se bomo pogovarjale, kam nas je ta pot pripeljala in kaj vse smo se na njej naučile.

Postavljanje meja - kdaj začeti? Kako? Zakaj, če sploh, jih postavljati? Ena težjih dilem, pred katero smo postavljeni vsi starši. In ko že postavimo mejo – zakaj nas otroci ne upoštevajo? 

Na predavanju se bomo pogovarjali o tem, kakšne so razlike med osebnimi in družbenimi mejami ter kako se otroci naučijo enih in drugih. Razmišljali bomo o tem, zakaj je beseda 'ne' tako težko izgovorljiva ter kaj se skriva za njo. Govorili bomo tudi o konfliktu in o frustracijah. Kljub vsemu pa je 'ne' zelo pomemben in potreben pri vzgoji naših otrok. Kako torej izrečemo 'ne' tako, da nas bodo otroci vzeli resno? Za zaključek bomo ob praktičnih primerih spregovorili še o tem, kdaj in zakaj je res potrebno reči ne in kdaj lahko odločitev prepustimo otrokom.

Pregovorno se reče, da se ob otroku rodi tudi mama. Tudi v praksi se pogosto izkaže, da izkušnja materinstva ženske spremeni. Ponavadi pa ni le materinstvo tisto, kar žensko najbolj spremeni, ampak izkušnja odnosa z drobnim bitjecem, ki s svojo nebogljenostjo zahteva, da začnemo na marsikatero samoumevno stvar gledati drugače. Tokrat klepetamo, kaj vse je tisto, kar smo ob dojenčku začele dojemati drugače.

Da bi lahko otroke vzgajali in izobraževali, je treba prevzeti vodenje. Če odrasli tega nismo sposobni ali pripravljen storiti ali pa vodenje uveljavljamo na destruktiven način, ne bo uspelo ne enemu ne drugemu: odrasli ne bodo dosegli svojih ciljev, otrok pa se ne bo mogel razvijati in uresničevati kot oseba. Na predavanju se bomo dotaknili vprašanja osebne avtoritete in osebne odgovornosti. Razložili bomo koncept enakovrednosti in povedali, da je vodenje družine najbolj učinkovito takrat, ko smo se tudi starši pripravljeni učiti od svojih otrok. Vodenje, ki temelji na zaupanju in empatiji, je namenjeno temu, da je prijazno do družine kot celote, saj daje vsakemu članu tisto, kar ta najbolj in zares potrebuje, tako otrokom kot staršem.

Prve besede so izjemen mejnik na poti otrokovega razvoja. Govor pa se v resnici začne razvijati že veliko pred prvimi medmeti, iz katerih kasneje nastanejo besede, kajti širša slika govornega razvoja pomeni razvoj komuniciranja s starši. Ravno zato se bomo tokrat poglobile v načine, kako lahko svojega dojenčka spodbujate k uporabi učinkovite komunikacije.