Pred tednom dni smo naše obiskovalke, mamice, povabili na “materinski” družaben večer z muziko. V vabilo smo zapisali, naj otroke ta večer čuvajo očki – pač zato, da bo jasno, naj mamice pridejo same, ker je to “večer za odrasle”.  Naj mi tista (itak anonimna) mamica, ki nam je poslala spodnji odgovor, oprosti, ker jo citiram: “Oče ni varuška, ki ga mora mama vnaprej angažirati, ampak enakovreden partner pri vzgoji.”

Prva misel ob tem je seveda bila, da se – tudi če sta popolnoma enakovredna – starša pač morata sproti usklajevati, kdo bo kaj in kdaj počel. Danes kuham jaz, medtem ko greš po otroke v vrtec ti, jutri popoldne imam sestanek, zato ti otroka pelješ na klavir itd. Resnično v tem našem “navodilu” ne vidim nič spornega v smislu podcenjevanja vloge očeta v družinskem življenju. 

Ampak – je vloga očeta danes res tako zelo enakovredna in enakopravna, kot si radi (rade?) domišljamo? Res so se današnji očetje v primerjavi z njihovimi močno spremenili. Jemljejo dopust za nego otroka, se z otroki igrajo in učijo, previjajo dojenčke … To kažejo tudi naše izkušnje iz Male ulice, kjer se nemalokrat zgodi, da so v igralnici samo očetje z otroki. To kažejo naši poglobljeni intervjuji z očeti, ki jih objavljamo v pravkar izdani monografiji Na ulice! Odraščanje v današnjem svetu, to kažejo tudi statistike. Pa vendar statistike niso tako zelo optimistične, kot bi si želeli. 

Eurofound (2021), ki je raziskoval konkretno obdobje med covidom v EU, kaže, da so ženske februarja in marca 2021 za skrb in izobraževanje otrok ali vnukov porabile 11,1 ure tedensko, moški pa 6,1 uro na teden. Podatki kažejo tudi na razliko v skrbi za starejše ali invalidne sorodnike: ženske so za to februarja in marca 2021 povprečno porabile 4,2 uri, moški pa 2,9 uri. Ženske prav tako opravljajo več gospodinjskih del in kuhajo: 14,4 ur na teden, moški pa 9,4 ure.

Strokovnjakinja za enakost spolov Kate Mangino (2022) v svoji knjigi “Enakopravna partnerja” ugotavlja, da v heteroseksualnih razmerjih ženske opravijo 65 % fizičnega dela v gospodinjstvu. Običajno so v domeni žensk rutinska, vsakodnevna opravila (kuhanje, čiščenje, pranje perila in likanje …), medtem ko moški urejajo finance, kosijo travo … opravila, ki jih ni potrebno opraviti vsak dan ampak, ko s(m)o pri volji.  Tudi breme kognitivnega dela običajno pade na ženske – kdaj ima kdo trening, rojstni dan, organizacija družinskih in otroških praznovanj, … 

Ne zatiskajmo si oči – na ženskih, še posebej na materinskih ramenih, je še vedno levji delež družinskega in gospodinjskega dela. 

Kot pravi Silvia Federizi, znanstvenica, učiteljica, feministična aktivistka in zaslužna profesorica na univerzi Hofstra v zvezni državi New York: Pravijo mu ljubezen. Me mu pravimo neplačano delo. 

Eva Strmljan Kreslin

Direktorica Male ulice